Pa začnimo: Prvo pravilo nakupa rabljenih platišč in nadaljne obnove le teh je ravnanje. Po lastnih izkušnjah (sem kupil kar precej platišč) lahko rečem le, da je rabljeno platišče pred obnovo potrebno obvezno poravnati, v kolikor ne želimo imeti potem pol kilograma uteži nalepljenih. Le malokdaj bomo imeli srečo, da bodo rabljena platišča ravna. Zelo pazljiv je potrebno biti tudi ob pregledu, da ni katero od platišč počeno. Včasih je počeno in se na prosto oko komaj vidi, ker je razpoka lahko debela komaj tako kot človeški las, katero hitro spregledamo. Najbolje je "poslušati" platišče kako zveni ob udarcu nanj. V kolikor je počeno bo zven hitro utihnil, če ni počeno zven traja zelo dolgo (preverjeno, ta metoda deluje). Nikoli ne kupujte rabljenih platišč na katerih so ponavadi itak pnevmatike še za "kao" eno sezono, čeprav so bile dejansko zanič že pred parimi leti. Najboljša metoda pregleda rabljenih platišč je seveda obisk pri lokalnem vulkanizerju, ki vam bo platišče dal na centrirko in lahko boste pregledali če morda kaj "opleta" ali "poskakuje". Če te možnosti nimate, je platišče najbolje zakotaliti po ravni površini in razne dodatne krivine in izbokline se kaj hitro opazijo. No, hex je zadevo izpeljal na najboljši in edini pravi način pri obnovi platišč in je le te nesel na ravnanje. Po samem izgledu že poravnanih platišč bi rekel, da niso bile ravno v briljantnem stanju
Poravnan notranji rob, kateri je itak vedno bolj problematičen kot zunanji ...


... tudi sredina, oziroma naležna površina je bila rahlo popravljena ...

Tako, platišča so poravnana in sledi priprava na brušenje. Tele ATS-ke imajo original neko zaščitno foljo čez, katero je pač potrebno odstraniti, ker se vedno dogaja, da večina takšnih platišč, ki imajo poliran rob in zaščiten z folijo, z leti začne oksidirati. Kaj je temu vzrok ne vem, morda kakšen kamenček prebije folijo, skozi katero potem pronica voda, predvsem pa sol v zimskem času in platišče začne oksidirati. Najlažje je platišče odnesti na peskanje, ampak ...... Tudi peskanje ni vse. Nekateri speskajo zelo površno in ta folija se na nekaterih delih platišča še vedno drži in to je po navadi tam, kjer je bolj težko dostopno mesto. Ker to tisti ki peskajo vedo, uporabijo malce bolj grobi pesek, kar pa spet ni v redu saj je potem platišče preveč obtolčeno in treba je nanesti precej več brizgalnega kita. Seveda je spet od modela platišč odvisno za kakšen postopek odstranjevanja se bomo odločili. Ker gre tukaj za precej lahko dostopna mesta, sem se peskanju odpovedal, če pa bi tole bila kakšna mrežasta platišča, pa ni šans, da bi umiral, ko bi brusil na roke, v tem primeru je peskanje neizogibna nuja.
Tale platišča so že bila enkrat lakirana (samo rob) ...

... in lepo je razvidno, da moj predhodnik ni imel potrpljenja, saj je lakiral ali bolje rečeno z čopičem premazal kar preko plastične zaščite

Včasih (leta nazaj) smo takšne stvari "enostavno" zbrusili. Začeli smo z kakšnim zelo grobim brusnim papirjem - na primer granulacije P80 in potem stopnjevali do vedno bolj finega. Seveda se je brusilo ročno, ker po tem zunanjem robu pač ne gre z mašino in kaj kmalu je iz konic prstov pritekla rdeča tekočina. Danes je zadeva precej bolj izi in sicer poznamo odstranjevalec barve, ....

... katerega z čopičem nanesemo na površino katero želimo očistiti. Namažemo v tankem sloju in počakamo nekaj minut. Zadeva je tako agresivna, da predem namažemo celo platišče, je tam kjer smo začeli najprej, že začelo "grickati". Po samo petih minutah platišče izgleda takole



Nagrickana zaščitna folija pač ne bo sama od sebe stran padla


Kar ne moremo postrgati pač pustimo in se ne utrujamo. Lavacol ali odstranjevalec barve je najlažje odstraniti z vodo. Z vodo moramo tako ali tako oprati, da vidimo kje še ni dovolj razgrickalo, oziroma odstranilo barve ali zaščitne folije.

Platišče še osušimo ali z zračnim izpihavanjem ali pa ga samo obrišemo - po želji. Rezultat je bolje viden

Sredino platišča je skoraj v celoti odstranilo, medtem, ko je na mestu, kjer je že bilo lakirano, bilo odstranjevanje težje. Težje zato, ker je sloj za odstranitev precej debelejši kot pa po sredini

Po navadi je tako ali tako vedno potrebno dvakrat namazati z odstranjevalcem in tudi tu ni bilo izjema. Seveda mora biti platišče suho preden namažemo spet z odstranjevalcem. Postopek ponovimo kot prvič

Po dobrih treh minutah je rezultat že opazen. Seveda gre sedaj hitreje, ker sta barva in folija že zmehčani od prvega nanosa




Ponovno si pomagamo z plastično lopatico in potem spet platišče speremo z vodo in že je pripravljeno na nadaljno obdelavo - seveda ko popedenamo še ostale tri komade

Priprava na brušenje takšnih platišč traja točno eno urico (seveda je v to vštet tudi čas, ko sem čakal, da odstranjevalec barve naredi svoje), če pa se boste odločili za čiščenje posameznega platišča, torej eno do konca in potem drugo, boste porabili bistveno več časa. In če sedaj pogledamo malo ekonomske računice: če bi platišča odpeljal na peskanje, bi za to porabil skoraj identični čas, vendar pa bi me dodatno stala vožnja tja in nazaj, ter sama cena peskanja, ki znaša nekje med 20 in 30 ⏠(marsikje še več, recimo 10 ⏠po platišču). Torej se ne izplača (seveda naj spet ponovim; odvisno od modela platišča). Odstranjevalec barve stane 7 ⏠in ga imamo več kot dovolj za tri takšne komplete platišč
Tisto črno barvo v sredini in v "kanalu", ter med kraki ni potrebno odstraniti. Se zelo dobro drži in če bi jo hoteli odstraniti, bi morali kar dobro praskati po njej. Je pa res, da jo je odstranjevalec zmehčal, tako da ni mogoče brusiti po njej takoj po uporabi odstranjevalca, zato je bolje počakati kakšen dan da se posuši in ponovno otrdi.
Naslednji dan lahko začnemo tudi z brušenjem. Vso tisto oksidacijo je pač potrebno izravnati, ker se čuti na otip. Ni potrebno brusiti povsem do aluminija, oziroma jo čisto odstraniti, ampak mora biti rob lepo gladek na otip. Ker sem že odstranil z platišč kar je bilo za odstraniti, mi ni potrebno začeti z zelo grobim brusnim papirjem. Začnemo lahko z granulacijo P180, če pa je kje morda še bolj grobo, pa lahko tudi z P120. Seveda se brusi ročno (rob), ker kot že rečeno z vibracijsko brusilko ne pridemo zraven, oziroma bi z njo naredili več škode kot koristi. Delamo čim daljše gibe - vsaj četrtino roba bi naj zajemal en gib

Takole pa izgleda platišče, ki je pobrušeno z brusnim papirjem P120


Tisto črno barvo ni potrebno popolnoma pobrusiti. Celo bi vam predlagal da malce pazite in jo ne poškodujete že v prvi fazi, ko se uporablja odstranjevalec. Na sliki je razvidno, da sem na nekaterih mestih pobrusil do aluminija tudi črno barvo, to pa zato, ker nisem pazil pri odstranjevanju zaščitne prozorne folje z plastično lopatico in sem po tej črni barvi naredil rise. Ni panike, če se nam to zgodi je potrebno samo lepo pobrusiti rise in narediti prehode iz aluminija na črno barvo tako, da se ne čutijo na otip. Ni dobro brusiti po mestih, kjer so razne oznake in številke platišč, ker nikoli ne moremo odstraniti vse barve med črkami in številkami in potem po nanosu še ostali potrebnih ličarskih substanc, se le te ne bodo več poznale, oziroma bodo nečitljive, pa še grdo izgleda, zato sem jst sredino čuval kot suho zlato.
Platišče je tako dejansko pripravljeno za nanos temeljne barve in potem še brizgalnega kita, ampak bi rad uporabil metodo lakiranja brez brizgalnega kita, zato bo potrebno platišča pobrusiti najmanj z brusnim papirjem granulacije P240. Če se izognemu nanosu brizgalnega kita, smo prihranili vsaj eno rundo brušenja platišč, vendar pa zato sama priprava platišča traja malce dlje, ampak na koncu se vseeno spet bolj izplača - tako časovno kot ekonomično
..... to be continued .......
ps Slike in opise bom dodajal sproti kot bo potekalo delo - večinoma ob vikendih
lp
Andrej

























