V roke mi je prišel komplet stranskih gti oznak, kateremu je bila pot skupaj z letvicami namenjena na odpad. Bolj iz radovednosti in malo za passatempo, me je zanimalo, če lahko komplet še rešim in kaj naredim iz njega. Seveda brez nekih prevelikih stroškov, vloženega dela in truda. Kakšen popoldne ali dva ob kavi in z materialom, ki je že na razpolago tam na kakšni polici. Znaki so bili v obupnem stanju. Nekdo jih je masakriral tako, da jih je najprej prelepil z lepilnjm trakom, izrezal črke, nato vse skupaj prešprical s špric kitom in zalil za povrh še črke z modro barvo.
Pogled od blizu je pokazal, kakšno packarijo se da naredit in koliko truda bo treba vlozit v ciscenje. Porajalo se mi je vprašanje, kakšno škodo bo obdelava pustila na umetni masi.
Zadeve sem se lotil kar s kompletom urarskih izvijačev. Orodje se je pokazalo za učinkovito, potrebno je imeti le potrpljenje in občutek za uporabo ravno pravšnje sile, da ne povzročimo prevelikih poškodb na plastiki. Na spodnji sliki se vidi posamezne nanose barve in kako je izgledalo odstranjevanje barve in šprickita iz porezkanih logotipskih kanalov.
Razlika med očiščenim in zapackanim znakom je bila vzpodbudna, kar je dobro vplivalo na delovno moralo :-)
Tako nekako je izgledal očišcen znak. Z najtanšim ploščatim izvijačem sem šel po vseh robovih in vogalih vgreznjenega logotipa in odstranil vse (no, vsaj kar se je dalo) sledi šprickita in barve.
S škarjami sem narezal vodobusni papir na debelino crk porezkanih logotipskih kanalov. Ker se tukaj ne gre in ni šlo za nek profesionalizem, niti ne vem kakšne zrnatosti je bil vdobrusni papir. Vzel sem kar mi je najprej prišlo pod roke in mi je pod prsti delovalo dovolj grobo.
Trakce vodobrusnega papirja sem prepolovil, vmes dal ploščati izvijač in nekako pogladil kanale črk, da bi se sledi, ki jih je pustil izvijač pri odstranjevanju nanosov kita in barve čim manj poznale.
Ni se mi šlo za ne vem kak dosežek, zato sem znake samo prebrusil z vodobrusnim papirjem, ki mi je bil pri roki. Če bi hotel se boljši dosežek, bi se moral še malo potrudit in zgladit še nekaj ris, da bi bila površina popolnoma ravna. Malo sem se naveličal oziroma mi je zmanjkalo kave, zato sem odnehal nekje v temu stadiju:
Najprej sem za podlogo uporabil primer za plasticne mase, ki preprečuje kasnejše luščenje barve.
Tale prozorni primer ima v lak dodane kristale, tako da se vizualno hitro vidi in preveri ali je povrsina obdelovanca v celoti prekrita s primerjem.
Znaki so bili pripravljeni na barvanje. Zaradi majhne teže sem znake pritrdil s selotejpom na podstavke. V ta namen sem se poslužil kar zamaškov od plastenk. Tako sem si pomagal, da se pri barvanju znaki niso premikali, pa tudi robovi so bili bolj dostopni.
Glede na barvno kombinacijo za katero sem se odločil in način obnove je sledilo najprej barvanje kompletnih znakov v mat črno barvo. V originalu so znaki barvani na način tampotiska, valjčkanja, ali kakorkoli se že ta tehnika strokovno imenuje. Če bi hotel imet znake v originalu izgledu, bi sedaj v tej fazi obnove uporabil rdeco barvo, v naslednji pa crno barvo.
Pripravil sem vse potrebno za nanos druge barve. Razmisljal sem, kako bi nanos druge barve v kanale najlažje izvedel, ker sem vedel da bo s pinelom ratala packarija. Odločil sem se, da si bom pomagal kar z brizgalko in inekcijsko iglo.
Brizgalko sem napolnil s sekundarno barvo za nanašanje v poglobljene kanale črk na znakih. Pomembna zadeva je, da v brizgalki ni zraka, kajti zracni mehurcek lahko hitro poci in naredi razdejanje, kar za posledico rezultira vse znova.
Dobro je, da je znak fizično pritrjenpreden začnemo s polnjenjem barve v kanale. Najboljše je, da začnemo po sredini in se nato pomikamo proti robom. Tako lažje kontroliramo količino dozirane barve. S konico igle si pomagamo da se barva razlije po vogalih in notranjem vertikalnemu robu kanala. Za kvaliteten končni izgled sme ostati črna samo zgornja horizontalna ploskev.
Če se nam zgodi, da gre barva kje čez, je najboljše takoj pobrisati z vatirano palcko navlazeno z nitro razredčilom. Nezno in hitro seveda, da ne pridemo do plastike.
Kanale črk lahko brez bojazni malo bolj zalijemo z barvo. Seveda ne preveč, da se nam barva ne razlije na zgornjo ploskev. Ko se barva posuši se nanos stanjša, na ta način pa se notranji robovi tudi sami od sebe lepo obarvajo in zalijejo.
Obnova ni brezhibno in ne vem kako precizno izvedena, saj sem tudi v začetku napisal, da mi ni bil to primarni cilj. V vsakem slucaju, sta bila znaka rešena reciklaže, rezultat pa je glede na vloženo delo in materijal zadovoljiv. Obnovljena znaka bosta tako lahko čisto kulturno služila svojemu namenu se naprej krasila kakšno kanto.
Ta zapis ni ne vem kakšna umetnost in doprinos, mogoče pa bo vseeno komu na bilokakšen način v pomoč. Seveda obstajajo še kakšni drugi nacini obnove, nakup novih al pa vsaj znakov v dobrem stanju. Stvar posameznika. Meni je bilo pocetje v veselje, kar mi popolnoma zadostuje.
Domov
